V članku razpravljam o tem, da dosedanji argument, da predmet praktična filozofija zgolj zaradi svoje praktičnosti nima mesta v študiju filozofije, ni utemeljen. Namesto tega trdim, da je sicer primerno določiti, kaj je tisto osnovno ali klasično, česar se mora vsak študent filozofije naučiti, vendar to ni zadosten razlog, da v učni načrt ne bi uvrstili praktičnih predmetov, kot so okoljska filozofija, filozofija prava in podobno. Zaradi lažje določitve tega, kaj je praktična filozofija, to razdelim na uporabno filozofijo in filozofijo v kontekstu. To, kar imenujem »filozofija v kontekstu«, ustreza temu, kar se tradicionalno imenuje »praktična filozofija«. To je filozofija, ki izhaja iz stika z realnostjo. Uporabna filozofija opredeljuje uporabo splošnih načel na vsakdanjih izkušnjah in primerih.
