Namen članka je opredeliti družbene in zgodovinske vidike izgradnje avtonomne kmečke skupnosti v mestu Rio de Janeiro v Braziliji. Razvoj in ustanovitev te kmečke skupnosti je zaznamovala kolektivna izgradnja lastnih moralnih vrednot, ki so krepile skupnostne vezi ob fizičnih grožnjah države, velikih zemljiških lastnikov in kapitalskih vlagateljev. Na skupnostne prakse upora so vplivale protikapitalistične in protirasistične izkušnje in teorije, ki so sčasoma prispevale k vzpostavitvi identitete skupnosti in jo hkrati politično povezale z drugimi skupnostmi, ki so se prav tako soočale s podobnimi težavami. Namen zgodovinske analize je pojasniti približno 200 let razvoja skupnosti, ki so ga zaznamovali različni politični boji. Analizo vodi dekolonialna perspektiva, njen obseg pa je razširjen s primerjavami z boji za avtonomijo, ki so jih vodile latinskoameriške in afriške skupnosti in ljudstva.
