Izšla je nova številka Časopisa za kritiko znanosti, domišljijo in novo antropologijo
Pandemija (let. XLX, št. 285; ur. Arne Zupančič)
Prva številka jubilejnega letnika ČKZ se ukvarja konceptom pandemije iz različnih vidikov, od osebnih do sistemskih. Avtorji in avtorice predstavijo krizo korona virusa kot krizo pandemije in geopolitike (kot protislovje modernih kapitalističnih družb in zato kot privilegirano točko motrenja ekonomskega, družbenega stanja po vsem svetu, kot protislovje lokalnega-globalnega in tudi razmerja moči med velesilami), kot razmerje med umetnostjo in znanostjo, v okviru manjšinskih pravic (pravice starejših, migrantov), pandemije kot zdravstvene krize, ki razkriva tudi krizo na ostalih področjih (v zakulisju zdravstvene krize se zaostruje socialna in okoljska kriza).
Issue 285 (Pandemic, ed. Arne Zupančič)
The first issue of the JKC Jubilee year explores the concept of pandemics from different perspectives, from the personal to the structural. The authors present the crisis of the Corona virus as a crisis of pandemics and geopolitics (as a contradiction of modern capitalist societies and therefore as a privileged point of reference for the economic, social situation worldwide, as a contradiction of the local-global and also of the power relations between the superpowers), the relationship between art and science, in the context of minority rights (rights of the elderly, migrants), the pandemic as a health crisis that also reveals the crisis in other areas (behind the health crisis, the social and environmental crisis).
Iz uvodnika A. Zupančiča:
»V času, ko gre revija v tisk, se zdi številka o pandemiji skorajda odvečna … [A] obdobje preteklih dveh let je kljub vsemu slabemu vseeno nakazalo dve izrazito pozitivni stvari. Prvič, neznansko solidarnost med ljudmi, ki se je pokazala takoj ob zaprtju praktično povsod po svetu, še danes, skoraj tri leta po uvedbi »lockdownov«, pa daje neverjetno upanje v človeštvo. Splet so preplavili posnetki medsebojne pomoči, ki se je kazala kot pomoč starejšim, onemoglim in revnejšim, koncerti na balkonih, spoznavanje in organiziranje s sosedi, skrb za lastno zdravje in zdravje drugih, lastna pridelava hrane ipd. Zdi se, kot da je bil primarni odziv velike večine prebivalstva sveta na (vsaj koronsko) krizo izjemno solidaren in usmerjen v čim mirnejše preživljanje tega izrednega stanja. Stvari pa so se zapletle že kmalu, praktično takoj, ko je v situacijo s prepovedovanjem, nadzorom in triažo začela posegati Država. Pogosto nesmiselni, praviloma pa nekoherentni in arbitrarni ukrepi oblasti so na globalni ravni izzvali celo paleto razlogov za upor, ki se je ponekod manifestiral kot nasprotovanje določeni politični opciji, ponekod kot zanikanje (smrtonosnosti) virusa, ponekod kot obči dvom v znanost in nekje spet kot splošen upor proti institucijam države, institucionalizirani koruptivnosti in državnemu poseganju v pravico posameznice do sprejemanja odločitev, povezanih z lastnim zdravjem, življenjem in političnim delovanjem. Če je bil rezultat družbenega odziva na pandemijo združevalen, se je državno upravljanje s krizo povsod končalo v neverjetno polarizirani družbi, v kateri so se poglobile pretekle razlike in vzpostavile nove. Drugič, če se omejimo le na domačo realnost, je mobilizacija ljudi ob delovanju vlade presenetila mnoge, saj sta glavno nasprotovanje vladnim ukrepom in bojkotiranje vrnitve v normalnost prišla s tistega pola, od koder večina tega ni pričakovala, in predvsem v obsegu, ki je popolnoma presenetil. Nasprotovanje vladnim ukrepom je v veliko skupino povezalo prej po številu zanemarljive anarhiste, nasprotnike cepljenja, nasprotnike farmakologije, antiglobaliste, antisorošide, hipije ter mnoge druge,1 ki so dejanja državnih oblasti v spregi z nadnacionalnimi korporacijami in političnimi entitetami razumeli kot arbitrarne, nepremišljene in nerazumne, celo zarotniške ...«
Izšla je nova številka Časopisa za kritiko znanosti, domišljijo in novo antropologijo
Praktična filozofija (let. XLX, št. 286; ur. Katarina Majerhold, Dali Regent)
Druga številka jubilejnega letnika ČKZ je posvečena temi praktične filozofije, v kateri se avtorji posvečajo praktičnim vidikom (terapije duše) sicer teoretsko naravnane filozofije: pri tem najdejo avtorji izvore za praktičnost že pri Sokratovi opredelitvi filozofije kot samo-spraševanja in preizpraševanja osnovnih vrednot in prepričanj, ki jih ima vsak posameznik. Prek sprememb slednjih lahko posameznik spremeni svoje mišljenje, čustvovanje in delovanje v vsakodnevnem življenju. To je eden od osebnih vidikov praktične filozofije, drugi vidik se nanaša na spremembo filozofskih konceptov človeka in družbe na splošno in s tem načina vladanja in družbenega sistema (družbeni vidik), tretji vidik se nanaša na izobraževanje in poučevanje filozofije na različnih področjih (ne le v okviru Filozofske fakultete), ampak tudi poudarjanje njenih praktičnih vidikov za področje kot so terapija, znanstvene in tehniške vede, pa tudi predstavljanje teoretskih konceptov filozofije prek sodobnih digitalnih platform, kot so YouTube.
Issue 286 (Practical Philosophy, eds. Katarina Majerhold, Dali Regent)
The second issue of the JKC Jubilee year is dedicated to the theme of practical philosophy, in which the authors focus on the practical aspects (the therapy of the soul) of an otherwise theoretical philosophy: here the authors find the origins of practicality in Socrates' definition of philosophy as a self-questioning why we think the way we do and questioning of the basic values and beliefs of each individual. By changing these, individuals can change the way they think, feel and act in their daily lives. This is one of the personal aspects of practical philosophy; the second aspect relates to changing philosophical concepts of man and society in general, and thus the way of governing and the social system (the social aspect); the third aspect relates to the education and teaching of philosophy in different fields (not only within the Faculty of Arts), but also to highlighting its practical aspects for fields such as therapy, sciences and engineering, as well as presenting the theoretical concepts of philosophy through modern digital platforms such as YouTube.
Iz uvodnika K. Majerhold, D. Regent
»Pogosto se srečujemo z vprašanji, če oziroma kako je filozofija (lahko) praktična. Pričujoči tematski sklop ponuja več odgovorov na ta vprašanja. Urednici, ki imata izkušnje s praktično filozofijo, sta se za tak tematski sklop odločili zaradi vsesplošnih koristi filozofskih praks, ki jih končna zbirka člankov opisuje in analizira.
Majerhold ima dolgoletne izkušnje na področju praktične filozofije, natančneje s področja filozofskega svetovanja. Leta 2006 se je začela ukvarjati z vprašanjem, kako bi lahko v današnjem času uporabila filozofijo v praktične namene, kajti razen nekaj možnosti za zaposlitev na fakulteti in kakšnem inštitutu ter učiteljevanja na srednjih šolah možnosti za zaposlitev s filozofsko izobrazbo ni bilo. Med iskanjem drugih možnosti je naletela na različne vire danes priznanih filozofskih svetovalcev. Dali Regent je leta 2019 ustanovila prvo slovensko društvo za praktično filozofijo Hiša filozofije. Pred tem je kot prostovoljka za Društvo informacijski center Legebitra vodila krožek praktične filozofije – pilotno prizadevanje, ki se je izkazalo za enega najbolj priljubljenih in najbolje obiskanih rednih krožkov Legebitrinega mladinskega centra ...«
